Kje in kdaj si naredil prve hokejske korake?
S hokejom sem se prvič srečal pri približno šestih letih. Ko sem postal prvošolec me je ati vpisal v hokejski klub Triglav Kranj. Obenem sem obiskoval še glasbeno šolo, vendar je bila po treh letih violine ljubezen do hokeja močnejša. Svoje prve hokejske korake sem naredil v takrat novi hokejski dvorani v Kranju. Teh se sicer ne spomnim ravno najbolje ampak mislim, da mi je šlo kar uredu.
V mlajših selekcijah v Sloveniji si dosegel kar nekaj ekipnih uspehov, kateri se ti je še posebej vtisnil v spomin?
V mlajših selekcijah, v kar štejem U12 in U14 (po U14 sem odšel v tujino) smo imeli kar nekaj uspešnih sezon. V lepem spominu imam zadnjo sezono preden sem odšel v Švico, v kateri smo kot popolni ne-favoriti z letnikom 01/02 osvojili takrat za nas odlično 3.mesto. Seveda ne bom pozabil naslova državnih prvakov z letnikom 01/00. Tudi tista sezona je bila izvrstna. Prav tako se rad spominjam ekipnih tako kot tudi individualnih uspehov na mednarodnih turnirjih, ki jih seveda ni manjkalo in mi bodo za vedno ostali v lepem spominu. Zelo rad sem nastopal v barvah Triglava in vedno na vsaki tekmi dal svojih 100%, tako da imam na vsa leta preživeta v Kranju lepe spomine.
Že šesto sezono nastopaš v Švici, kako je pravzaprav sploh prišlo do tega, da si dobil priložnost nastopati v eni najmočnejših lig v Evropi?
Ko sem pri svojih 14ih letih odigral izvrstno sezono po kateri sem začutil, da imam potencial in kvaliteto, sem si zaželel novih izzivov. Po dobrih predstavah na mednarodnih turnirjih sem dobil povabilo na Try-out v Švico. Tedenski preizkus v Rapperswilu sem uspešno opravil in bil s strani kluba povabljen, da se jim pridružim. Vendar star sem bil komaj 14 let in ključne odločitve sta seveda pretehtala in sprejemala starša. Odločitev, da se selim v SC Rapperswil-Jona Lakers je padla na podlagi celostne ponudbe kluba. Omogočili so mi bivanje, obiskovanje športnega oddelka redne osnovne šole ter dodatne individualne ure nemškega jezika. Odločitev je bila prava. S pomočjo trenerja Christiana Ruegga, ki mi je vedno stal ob strani sem se lahko vklopil v ekipo ter uspešno vpeljal v jezik in njihov šolski in športni sistem.
Si imel v začetku kaj težav s prilagajanjem na novo okolje? Kako si uspel uskladiti šolske obveznosti in športne ambicije?
Prilagajanj je bilo seveda ogromno, brez tega ne gre. Veliko novih navad v vsakdanu in pa največja sprememba to, da sem bil sam in brez družine ob meni. Bilo je nešteto situacij za katere sem bil premlad, da bi jih takrat lahko razumel. Brez tesne povezanosti z družino bi bilo težko zdržati. Vendar moja trma in nenehna vztrajnost sta mi dajali moč, da sem prebrodil tudi težka obdobja. Šola je bila in je zame še vedno pomemben del moje poti. Šolske obveznosti so bile vedno ob času, ko ni bilo treningov. Švicarski sistem je zelo strikten in urejen tako, da pri kombiniranju s športom šolanje ni nikakršna ovira. Le disciplino in delavnost rabiš. Dan je bil razdeljen na šport, šolo in regeneracijo. Rutinsko in učinkovito za moj napredek.
Tri sezone si nastopal za Rapperswil nato pa si prestopil v Kloten. Zakaj si se odločil za menjavo okolja?
Do menjave okolja je prišlo po eni strani zaradi šolanja (srednja šola je bila v Zürichu) po drugi strani pa je bila selekcija U20 Rapperswila v drugi ligi U20 nivoja in želel sem si igrati na najvišjem tekmovalnem nivoju. Zato sva skupaj z agentom prišla do spoznanja, da je EHC Kloten zame v tistem momentu najboljša rešitev. Tudi tam sem opravil preizkus in bil sprejet med mladince. Rapperswil mi je ostal v lepem spominu, kljub temu pa sem se veselil postati član najbolj tradicionalnega kluba v Švici.
Letošnjo sezono v najmočnejši švicarski ligi do 20 let si otvoril s tremi točkami na dveh tekmah. Kakšni so ekipni in osebni cilji v letošnji sezoni?
Letošnja sezona se je začela zelo pozitivno. Zame je bila sicer statistika vedno sekundarnega pomena, ker ne pove celotne slike o kakovosti igralca. Osebno sem od nekdaj strmel po napredku in čim boljši igri, ostalo pride avtomatično. Moj osebni cilj je postati polnopravni član prvega moštva Klotna. A preboj iz mladincev v člansko ekipo ni nikjer enostaven. Že spomladi sem bil povabljen na treninge k članski ekipi in tam sem ostal skozi celotno pripravljalno obdobje. Po letniku še vedno spadam k ekipi U20, zato tudi tam pomagam ekipi osvojiti čim boljše rezultate. Cilj letošnje sezone je, da z mladinci pridemo v končnico prvenstva. S člansko ekipo pa želimo osvojiti naslov prvaka Švicarske lige in s tem preboj nazaj v NLA, kar je tudi cilj celotnega vodstva kluba.
Se ti obeta tudi priložnost, da nastopiš za člansko moštvo?
Letošnjo sezono že spadam v kader članov. To priložnost sem dobil takoj po zaključku lanske sezone. Tukaj sem že dobil priložnost nastopiti na nekaj tekmah in dokazal da spadam tja na nivo članov. Zaenkrat sem zelo zadovoljen s potekom sezone saj sem pri članih zaigral že na 5 pripravljalnih tekmah in prispeval 2 zadetka in 2 podaji. S svojo igro, pristopom in trdim delom sem si priboril mesto v članski garderobi. Veselim se nadalnjih tekem in izzivov.
Kako izgleda tvoj dan?
Dan po navadi začnem okoli 7:30h ure zjutraj. Sledi dober zajtrk in odhod na trening. Vsak delovni dan začnemo s krajšim sestankom v garderobi in kasneje suhim delom (fitnes, gimnastika, tek,…). Za tem sledi 2-urni trening na ledu z vmesnim počitkom. Po treningu je potrebno poskrbeti za regeneracijo. Nato sledi skupno kosilo in pa odhod domov. V popoldanskih urah sem v šoli ali na praksi katera je obveza pri tej vrsti šolanja v Švici. Zvečer sem po navadi prost, če na sporedu ni tekma ali pa dodaten trening. Seveda je mentalna kot tudi fizična regeneracija in vnos hrane najbolj pomemben proces pri ostajanju v dobri formi zato le tej namenjam veliko pozornosti. Ob večerih se sproščam z ogledi dobrih filmov, poslušanjem dobre glasbe, skypanjem ali dopisovanjem s punco Tinkaro ali družino, včasih pa kaj dobrega skuham.
V klubu nastopa tudi tvoj mlajši brat Krištof, imaš kakšen nasvet zanj oziroma za vse mlade kranjske hokejiste, ki si želijo nekoč nastopiti na najvišjem nivoju?
Krištof je moj največji in najzvestejši navijač. Drug drugemu sva motivacija in spodbuda tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih. Zelo sva povezana in želim mu, da mu uspe kamorkoli ga bo zanesla pot, ker si to zasluži. Mladim igralcem svetujem naj delajo trdo, naj bodo poslušni in naj trenirajo predano in motivirano. Uspeh je sestavljen iz številnih dejavnikov. Pomembno si je postaviti cilje ter slediti svoji viziji in svojim sanjam. Delavnost in disciplina sta vrlini, ki jih boš v življenju potreboval, tudi če hokej ne bo tvoja prva izbira. Si to, v kar verjameš in zaupaš, pljuni v roke in verjemi v uspeh – čas pokaže svoje.
