Dejan, najprej se vrniva na konec sezone, ko si s člansko ekipo osvojil ligo IHL. Kako si se počutil po tem uspehu?
Bil sem seveda zelo zadovoljen, ker je na koncu prišla nagrada. Fantje so vedeli kaj je v igri in res vse vložili za ta rezultat.
Kateri so bili največji izzivi, s katerimi si se soočil ob prevzemu ekipe in kako ste jih z ekipo premagali?
Največji izziv je bil koliko obremeniti ekipo, ki po koncu dneva v službi, na fakulteti, srednji šoli pride še na trening. Tu imam v mislih tako fizično kot mentalno obremenitev. Kako velik naj bo napor, koliko jih obremeniti v taktičnem smislu, koliko jih spočiti, itd. Tekem je bilo v nekem obdobju res veliko. To mi je predstavljalo največji izziv.
Kako bi opisal svojo trenersko filozofijo in pristop k delu z ekipo?
Rad igram hiter, agresiven hokej. Vendar je po mojem mnenju najpomembneje prisluhniti ekipi. Graditi filozofijo igre glede na to kakšno ekipo imaš. Glede tega sem dobil dobro lekcijo pred leti na Jesenicah. Moramo se zavedati, da tu na tem nivoju ne moremo graditi ekipe glede na svojo filozofijo. Potrebno se je prilagoditi glede na to kakšen je igralski kader. Seveda še vedno lahko v ekipo implementiraš veliko svojih idej oziroma filozofije. Moram pa povedati, da sem imel veliko pomoč v starejših igralcih. Ti so točno vedeli zakaj treniramo, kaj je naš cilj. Ravno tako so pomagali pri vodenju mlajših igralcev, jim delili svoje izkušnje, občutke. Glede pristopa k delu, o tem sem se veliko pogovarjal Gorazdom in Anžetom. Tu na tem nivoju, je predvsem potreben psihološki pristop. Predvsem mislim, da je potrebna iskrenost in občutek za človeka. Kdaj pogledati malo preč, kdaj in kako pritisniti na igralca, itd. Moramo se zavedati, da so to amaterji, igralci, ki za igranje ne prejemajo plačila.
Kakšne so bile ključne spremembe ali izboljšave, ki si jih uvedel v ekipi?
Gorazd in Anže sta v preteklosti opravila super delo. Igralci imajo zmagovalno miselnost in to je najpomembneje. Zavedal sem se kakšno strukturo v igri je ekipa imela. Z Anžetom sva dodala še nekaj malega in to je bilo to. Predvsem sva želela, da ekipa prepozna kdaj igramo hiter in kdaj počasen hokej in pa seveda veliko gibanja vseh petih igralcev v napadalni tretjini. Cilj mi je bil tudi povečati samo tekmovalnost pri vseh igralcih. Nekateri so jo imeli, nekateri ne. Moram reči, da sem imel res ogromno podporo v Anžetu Pintarju. Razlagal mi je o karakterjih igralcev, kje so prednosti in kje slabosti ekipe, itn. Tako da sem imel veliko informacij že na samem začetku.
Kateri trenutek v sezoni bi izpostavil kot ključnega za osvojitev naslova?
Mislim, da čas po novem letu. Takrat smo bili kar v krizi. Pogovorili smo se, si zadali določene cilje in začeli res garati na treningih.
Kako sta s pomočnikom Anžetom Pintarjem motivirala ekipo skozi sezono, še posebej v težjih trenutkih?
Včasih je bilo težko. Predvsem zato, ker kot trener želiš da ekipa igra lep hokej in da vse od sebe. Pozabiš pa, da ti igralci hodijo v službo, študirajo, opravijo 3 do 4 treninge in igrajo 2 do 3 tekme na teden. Kot pa sem že prej omenil, ima ekipa zmagovalno miselnost. Izkušene igralce, ki so potegnili voz, ki so vedeli, kdaj je ok in kdaj ne in ki so se zavedali, da ta ekipa ima renome, ki ga je treba upravičiti in kar naprej potrjevati.
Kakšne so tvoje ambicije in cilji za prihodnost s HK Triglav Kranj?
Vsi se zavedamo realnosti, zato so za sedaj moje ambicije in cilji igrati lep, moderen hokej, ekipi priključiti mlade igralce, biti v vrhu lige IHL in presenetiti ekipe z vrha lestvice DP-ja.
Kako vidiš razvoj hokeja v Sloveniji in kakšno vlogo igra po tvojem HK Triglav Kranj v tem kontekstu?
Pri razvoju me malo skrbi. Menim, da bo potrebno vzpostaviti nek trenažni model za vse klube v Sloveniji. Treba se bo iskreno pogovoriti in res zavihati rokave. V Kranju se dobro dela. Imamo, če se ne motim največ vpisa v hokejsko šolo, največ registriranih igralcev. Rezultati dela tudi prihajajo. Igralci pridobivajo na samozavesti, kar je bilo v preteklosti po mojem mnenju največji manjko Triglava. Veliko smo se pogovarjali o tem, predvsem midva z Mitjem pri U17, U19. Je pa vedno tako, ko pridejo dobre predstave in rezultati, se ljudje začnejo spraševati kaj delaš drugače, kako ti uspeva, itn. In tako se včasih potem začne spreminjati model…
Kaj bi svetoval mladim igralcem, ki si želijo uspeti v hokeju? Katere lastnosti in vrednote so po tvojem mnenju ključne za uspeh?
Prvo kar je, morajo to delati z veseljem, s srcem in to kar delajo, delati zaradi njih samih. Uživajo naj v igri, v druženju, v sklepanju novih poznanstev, novih vezi. Potem naj si počasi postavijo cilje, naj bodo potrpežljivi in vztrajni, odločni. To je vodilo za karkoli bodo počeli v življenju. Veliko je faktorjev, ki vplivajo na uspeh. Tudi, če v hokeju ne bodo uspeli, jim bo ta dal socializacijo, delavne navade, disciplino, nepopustljivost, potrpežljivost, tekmovalnost, samozavest, delovanje pod pritiskom, itn.
