FAIR PLAY ZA STARŠE, OTROKE, TRENERJE

NAČELA FAIR PLAYA

  • spoštujem pravila
  • spoštujem sodnika in njihove odločitve
  • spoštujem tekmeca
  • vsi imajo enake možnosti za sodelovanje
  • vedno ohranim oblast nad samim seboj in svojimi ravnanji


FAIR PLAY ZA STARŠE

Kaj pričakujemo od staršev:

  • spodbujajte vse otroke in prijateljstvo med njimi;
  • kot gledalec ne žalite drugih sodelujočih in ne vpijte na svojega otroka ali na druge;
  • bodite strpni do napak; vživite se v otrokov položaj;
  • spoštujte sodnika in njegove odločitve;
  • niste trenerji, zato pustite igro otrokom;
  • pohvalite dobre poteze in poskrbite za sproščeno ozračje in zabavo;
  • naj bo otrok ponosen na vas in podpirajte ga ne glede na uspešnost v igri.
     
ZLATO PRAVILO KOMUNIKACIJE:
Do igralcev, trenerjev in uradnih oseb se vedite tako, kot bi sami želeli, da se drugi vedejo do vas.


ŽELJE OTROK

Kaj si želim pri starših:

  • podporo in spodbujanje tudi, ko mi ne gre najboljše;
  • da mi pokažejo, da so ponosni name, in to ne glede na rezultat;
  • da spremljajo mojo športno pot;
  • da me pohvalijo za sodelovanje in šele nato za dosežke;
  • da razumejo mojo ljubezen do športa;
  • da imajo realna pričakovanja glede na moje sposobnosti.

Česa si ne želim pri starših:

  • kričanja name med tekmo;
  • preklinjanja in zmerjanja drugih;
  • žaljenja sodnikov ali treneijev;
  • moji starosti neustreznega obravnavanja; psihičnih pritiskov in kazni zaradi neuspešnosti pri športu.

Kaj si želim od športa:

  • da se imam dobro in se zabavam s prijatelji;
  • da se kaj novega naučim in napredujem v sposobnostih;
  • da mi zagotavlja zdrav celostni razvoj.

 

TEKMOVANJE

Ali ste se ze vprašali, kakšen je vaš odziv na pomemben dan v otrokovem življenju - na dan tekme. Ste mu bili v danih razmerah v oporo ali breme?

Pred tekmo:

  • povejte otroku, da ga imate radi ne glede na to, kaksen bo rezultat tekmovanja;
  • otroku ni potrebno razlagati, da zmaga ni pomembna, ker ve, da vseeno nekaj pomeni; raje mu pomagajte razviti pozitiven odnos do vlozenega truda in užitka v igri;
  • recite svojemu otroku: »Drži se, daj vse od sebe in imej se dobro!«

Med tekmo:

  • ne vpijte in ne dajajte otrokom navodil med tekmo. Že trener mu daje napotke, prav tako njegovi soigralci; preveč informacij ga lahko zmede;
  • pozdravite in prepoznajte dobro igro obeh moštev, tako boste spodbudili tudi preostale starše k športnemu navijanju;
  • ne kritizirajte napak, raje uporabite motivacijske komentarje;
  • spoštujte sodnikove odločitve. Vaš otrok se bo naučil spoštovati avtoriteto, ko se bo zgledoval po vas;
  • če menite, da se ne boste mogli zadržati v mejah primernega vedenja, se raje umaknite s prizorišča oziroma ostanite doma.

Po tekmi:

  • čestitajte svojemu otroku in njegovim soigralcem za dobro predstavo;
  • pohvalite posamezne igralce, tudi tekmece, za dobro igro;
  • osredotočite se raje na igro, ki jo je prikazal vas otrok in manj na rezultat;
  • če je vas otrok razburjen zaradi poraza, ga tolažite, preusmerite pozornost, pozneje pa pomagajte, da analizira svoj nastop in ugotovi pomanjkljivosti.

Na poti domov:

  • poudarite dobre poteze, ki jih je vaš otrok naredil med tekmo;
  • izogibajte se kritiziranja na pamet;
  • vprašajte ga: ali si se imel dobro? Ali si dal vse od sebe? Kaj si se naučil? Katera je bila tvoja najboljša poteza, ki si jo naredil, in kako si se počutil?
     
IZKUšNJE OSTANEJO, REZULTATI SO POZABLJENI!


FAIR PLAY ZA TRENERJE

KOT TRENER:

  • želim, da bo otrokovo doživetje sporta pozitivno;
  • želim, da moji športniki dobro nastopajo, vendar hkrati poudarjam pomembnost razvijanja motoričnih in drugih sposobnosti;
  • vem, da so poštenost, spoštovanje in disciplina del zmagovalne taktike, kot tudi, da ob tem ne smemo pozabiti na veselje in zabavo;
  • verjamem, da se fair play da in mora naučiti.

 

Besedilo je povzetek prirocnika:Fair play za starše, Fair play za otroke in fairplay za trenerje, ki jihje izdal Zavod za fair play in strpnost v športu.

 

 

Preberite tudi Vodnik za starše:"15 korakov za pomoč Vašemu otroku kako pridobiti največ iz najboljše igre na svetu"

 

 

 

VODNIK ZA STARŠE

Prvi dan nove sezone v baseball-u, ponavadi znana osebnost vrže prvo žogo kot prvi met sezone. Kako veš, da je prvi dan hokejske sezone pri mladih selekcijah? Stara kanadska šala pravi, da takrat, ko je prvi starš vržen iz hokejske dvorane.

Začela se bo hokejska sezona. Najboljši in najslabši čas v letu – oboje zavito v enem. V želji po dobrem sodelovanju ter spoštovanju nepisanih hokejskih pravil smo pripravili nekaj smernic za katere želimo, da se jih bomo vsi držali ter spoštovali:

  1. Podpirajte otroka: Ne mislimo samo v finančnem smislu. Raziskave so pokazale, da večina otrok sodeluje v športu predvsem zaradi zabave. Otroci ne razmišljajo o igranju v NHL ligi pri 11-ih letih, kot je to prisotno pri nekaterih starši. Otroci naj se zabavajo, ker je to njihova zabava zato se zabavajte in uživajte tudi vi. Vsak starš naj poskuša razumeti, da če plačujejo za opremo ter vadnino, to še ne pomeni, da so lastniki igre. Igra pripada igralcem.

  2. Pravočasno pripeljite mladega hokejista v dvorano; na vse treninge in tekme. Ne samo zaradi privajanja na disciplino, točnosti ter nemotenega poteka treninga. Trening se namreč ne začne s prihodom na led. Začne se s pravočasnim prihodom, najmanj 30 min pred ledom, v garderobo in s pripravo na trening (ogrevanje, spoznavanje vaj na ledu, …) V ekipnih športih je lahko garderoba, v času pred in po tekmi ali treningu, v mnogih primerih bolj koristna pri učenju življenjskih lekcij in včasih tudi bolj zabavna kot tekma sama.

  3. Spoštujte prostor garderobe. To je prostor, kjer so karte za vstop podeljene trenerju, tehnični ekipi in seveda igralcem.

  4. Podprite trenerja in pustite trenerju trenirati. Če trenerja kritizirate pred očmi vašega otroka je vaše početje kontraproduktivno.  S tem le spodkopavate otrokovo lastno izkušnjo. Obstaja stara kanadska majica z napisom, ki ironično opisuje odnos med trenerjem in starši hokejistov: "Seveda vem več kot trener." na zadnji strani pa pravi: "Jaz sem eden od staršev hokejista." Trener je vodja in je odgovoren za sprejete odločitve, ki so v najboljšem interesu ekipe kot celote. Čeprav se kot starš morda ne strinjate z odločitvijo, zlasti če se le-ta nanaša na vašega otroka, morate razumeti in spoštovati vlogo trenerja.

  5. Uporaba 24-urnega pravila: 24-urno in zelo pomembno pravilo deluje na sledeči način. Če imate trenerju kaj za povedati počakajte 24 ur po dogodku preden boste z njim razpravljali – seveda brez alkoholnih dodatkov. V tem času dobite boljšo perspektivo ravno tako kot trenerji. Med tem časom se v procesu veliko argumentov izloči. Hokej je čustvena igra. Najbolje je, da se čustva umirijo, preden govorite s trenerjem. Razgovor opravite tako, kot se za dve odrasli osebi spodobi.

  6. Vožnja v avtu: To lahko postane točka velikega trenja med mladimi nadebudneži in starši. Ko se po tekmi usedete v avto, jih ne zasujte z milijon vprašanji. Peljite jih na okusen zajtrk ali družinsko kosilo. Ne kritizirajte njihove igre – ali celo igre soigralcev. Pustite jim govoriti. Naj povedo, kar imajo v mislih. Odgovorite z veliko aha-ji in aja-ji. Če želite kaj vprašati, vprašajte če so se zabavali? Vožnja domov je včasih lahko zelo čustvena.

  7. Hokej je zelo, zelo, zelo, zelo težek šport. Za igranje hokeja je potrebno veliko znanja in poguma. Bodite potrpežljivi in spodbujajte otroke, da naj igrajo po svojih najboljših močeh. Nekateri otroci potrebujejo več časa za učenje, podobno kot pri vožnji s kolesom, ampak na koncu se vsak vozi s kolesom na enak način.

  8. Ne bodite starš s štoparico. Večkrat sem videl starše na tribunah, ki štopajo koliko časa bo njihov otrok na ledu. Starši s štoparico opazujejo le svoje otroke, tekme nikoli. Vedo, koliko minut na ledu odigra njihov otrok, ne pa koliko njegovi soigralci. So navdušeni, ko njihov otrok zabije gol, vendar jih ne briga niti malo, če gol zabije kateri od soigralcev. Ena od velikih lekcij ekipnega športa je, da se naučimo kako skupinsko delo lahko marsikaj spremeni. Timsko delo med starši je pogosto tako pomembno kot timsko delo med otroci na ledu. Samo ena štoparica med starši, lahko spremeni kemijo hokejske sezone mladih.

  9. Sojenje: Če bi bilo sojenje tako preprosto, bi lahko sodil kdorkoli ampak očitno večina tega ne zmore. Lahko povem iz izkušenj, da bolj ko preklinjaš, bolj ko tuliš, manj sodniških simpatij dobiš. Sodniki slišijo skoraj vse. Sodniki, vsaj večina, na tekmi sodijo po najboljših močeh. Delajo napake, tako kot trenerji in tako kot igralci. Izgubiti živce v dvorani je v prvi vrsti neprijetno za vašega otroka, kaj šele za vas. Poskušajte razumeti, da ste zgled svojim otrokom in naj Vam ne bo vseeno, kako se obnašate, kaj govorite/kričite, medtem ko iz tribune spremljate otroke pri igri.

  10. Starši naj razumejo in spoštujejo koncept ekipe in naj se zavedajo, da so v vsaki ekipi igralci, ki so za odtenek boljši od drugih, vendar je za ekipni uspeh potrebno sodelovanje vseh in vsakogar, ki je član ekipe – tudi rezervni vratar ali tehnični vodja. Noben posameznik v zgodovini ekipnih športov, ne glede na to, kako velik in odličen je bil, ni doživel uspeha brez ostalih članov ekipe.

  11. Starši morajo spoznati, da so hokejisti tisti, ki igrajo tekmo. Če mora mladi nadebudnež kadarkoli med tekmo nenehno čakati kričeča navodila ali če mora oprezati za signali iz tribune se otrok nikakor ne more osredotočiti na tekmo in posledično izgubi stik s trenerjem, soigralci ter učenjem kako se odzivati in sodelovati med tekmo.

  12. Ne ponujajte denarja za dosežene gole. Strasti, ljubezni in zagona do hokeja ni mogoče naučiti ali kupiti. Spodbujajte svojega otroka, da blokira strele na gol in naj se trdo bori v kotih – to jim bo dobro služilo v življenju.

  13. Če je le mogoče, izmenjujte in kupujte uporabljene drsalke, še posebej v rastnih letih. Vaši otroci ne potrebujejo drsalk za 300 EUR in hokejske palice za 180 EUR ne glede na to, v katerem davčnem razredu ste. Zaradi novih palic in drsalk ne bodo postali boljši hokejisti.

  14. Opazujte dogajanje na ledu in ne na semaforju. Čeprav sta rezultat in lestvica pri malce starejših nadebudnežih do neke mere pomembna, je merjenje uspešnosti izključno na podlagi točk, zmag in porazov lahko zelo nevarno. Dober starš priznava, da ne glede na to, koliko ima sam rad hokej in koliko “želja” ima za svojega otroka, je na koncu otrok tisti, ki mora razviti strast do igre in pokazati željo, da vloži vse potrebno za igranje po svojih najboljših močeh. To je njihova igra. Naj jo igrajo.

  15. Spodbujajte mlade nadebudneže v šoli in pri učenju. Skupaj bodite ponosni tudi na otrokov učni uspeh in življenje izven ledenih ploskev. Zakaj? Ker mora biti hokejist v svojem življenju pripravljen na najslabše, a hkrati močno upati na najboljše. Če se v življenju hokejista nekaj ne izide, se lahko vedno nasloni na izobrazbo in znanje.

 

Za konec vam predlagamo:
naj bo zabavno, uživajte v ledenih dvoranah ter norostih, ki jih hokej na ledu prinaša.

 

vir: hdjesenice.si


 

Preberite tudi:"Fair play pravila za starše, troke in trenerje"