Kje in kdaj si naredil prve hokejske korake?
Prve hokejske korake sem naredil pri petih letih v Kranju, še v dvorani na Savskem otoku kjer je sedaj nakupovalni center.
V mlajših selekcijah si dosegel kar nekaj ekipnih uspehov, kateri se ti je še posebej vtisnil v spomin?
Najbolj se mi je v spomin vtisnilo prvo leto ko sem še kot mladinec igral za Salzburg u20 selekcijo in z ekipo dosegel prvo mesto.
Prvič si se podal v tujino v sezoni 2009-2010 in sicer v EC Salzburg kjer si nastopal za ekipo U20. Kako to, da si se odločil za odhod v tujino?
Za odhod v tujino še kot mladinec sem se odločil zaradi osebnega napredka. Hotel sem nekaj več. Salzburg ima vrhunsko hokejsko akademijo. Mislim da eno najboljših v Evropi. Vsak, ki je želel, je lahko tam zelo napredoval.
Iz Avstrije te je pot zanesla na Jesenice, kjer si 2 sezoni igral v ligi EBEL. Kako se spominjaš tega obdobja?
Bil sem star 19 let. Čim prej sem hotel narediti preskok v članski hokej. Jesenice so igrale v ligi Ebel ki je zelo kakovostna in mislim, da je bil korak v pravo smer. V ekipi sem imel dobre soigralce, ki so me znali usmerjati, mi dati koristen nasvet. Obe leti sem se nekako privajal na članski hokej, ki je bolj trd in odvisen bolj od ekipe ne posameznikov.
Po dveh letih na Jesenicah si nato velik del sezone 2012-13 preživel v Kranju. Sledila je kratka epizoda na Danskem in nato selitev v Francijo. Sredi sezone 2013-14 pa si bil del reprezentance, ki je zastopala Slovenijo na OI v Sočiju. Praktično v roku enega leta si prehodil pot od Triglava do olimpijskih iger. Si bil presenečen glede vpoklica?
Ja tisto leto je bilo težko iz hokejskega vidika. Moral sem narediti korak nazaj. Na srečo sem dobil ponudbo iz Danske in naslednje leto še iz Francije. Pri obeh ponudbah nisem veliko premišljeval, preprosto sem spakiral kovčke in odšel. Imel sem dobro sezono v Franciji. Vedno sem upal, da bom vpoklican, še posebaj ker je šlo za olimpijske igre. Najprej sem bil presenečen potem pa tako nekako dobiš potrdilo za vse delo, ki si ga vložil v hokej.
Prav tako si bil del reprezentance Slovenije na OI v PyeongChangu kjer si bil med boljšimi igralci v ekipi. Po olimpijski sezoni si se iz Francije preselil na Madžarsko. Si imel zaradi dobrih iger na olimpijskem turnirju še kakšne ponudbe klubov iz najmočnejših evropskih lig?
Moram reči da niti ne. Zagrabil sem prvo ponudbo, ki sem jo dobil iz Madžarske. Lahko bi čakal na kakšno drugo ponudbo ampak to je vedno tveganje. Ko dobiš ponudbo se moraš kar hitro odločiti. Klub nebo čakal ampak bo podpisal naslednjega v vrsti.
Po petih sezonah v Franciji kjer si nastopal za Epinal, Grenoble in Amiens si se sedaj ustalil na Madžarskem, kjer s Sapo že tretje leto zapored nastopaš v ligi EBEL. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Rad bi se čim dlje obdržal na nivoju kjer igram sedaj. Grem iz leta v leto. Ne načrtujem preveč v naprej, ker nikoli ne veš kaj te čaka v prihodnosti.
V klubu nastopa tudi tvoj mlajši brat Jošt, imaš kakšen nasvet zanj oziroma za vse mlade kranjske hokejiste, ki si želijo nekoč nastopiti na najvišjem nivoju?
Mladi hokejisti poslušajte trenerja in zapomnite si: talent ni nikoli dovolj, trdo delo vedno premaga talent.
