Kako si začel svojo pot v hokeju in kaj te je privabilo k temu športu?
Svojo hokejsko pot sem začel pri 6-ih letih. Spominjam se, da mi je dva dni pred prvim treningom, v kleti, oče v roko dal hokejsko palico in mi rekel, da grem trenirati hokej. V bistvu je prav on ta, zaradi katerega sem začel trenirati. Še sedaj mi je večkrat povedano, da sem prve tri treninge jokal. Oče je zahteval, da vztrajam vsaj dva tedna. No, po prvih treh prejokanih treningih me ni bilo več mogoče ločiti od tega lepega športa. Še danes sem očetu hvaležen, da me je pred trinajstimi leti vpisal v hokejsko šolo.
Kakšen je bil tvoj razvoj v hokeju od začetkov pa do sedaj, ko igraš že drugo sezono med člansko ekipo Triglava?
Če pomislim za nazaj me ošinejo lepi občutki. V prvi vrsti prijateljstva, ki so se stkala v številnih urah preživetega na ledu in ob njem. Brez odlične klime, ki je bila prisotna v vseh selekcijah, v katerih sem igral, si praktično ne predstavljam mojega razvoja. Izpostaviti je potrebno trenerje, ki z veliko vnemo prenašajo bogato znanje. Lahko povem, da je potrebno veliko odrekanja, prostega časa in vloženih naporov v treninge. Vem, da se še zdaleč ne morem primerjati z marsikom od igralcev, ampak sem zelo hvaležen in vesel, da sem dobil možnost igranja v članskem moštvu. Upam, da opravičim zaupanje trenerja.
Kako bi opisal svoj slog igre in kateri elementi hokeja ti najbolj ustrezajo?
Slog je podrejen mojim fizičnim lastnostim in načinu, ki so mi ga vcepili, glede na to, trenerji skozi leta. Po eni strani mi ustreza situacija, ko v hitrosti drsanja dobim plošček v smeri nasprotnega gola. Tako skušam izkoristiti hitrost in predrsati obrambo. Po drugi strani sem zaradi svoje višine koristen neposredno pred nasprotnikovim golom, ko zastiram pogled vratarju in »pometam« odbite ploščke proti golu. Torej, najbolj mi ustreza usmerjenost proti golu, kjer najbolje lahko izkoristim dolg korak, višino in radij okoli sebe. Seveda pa je potrebno imeti in izpopolnjevati vse elemente, posebej tiste, ki so koristne v obrambni igri. Ideja, da še nihče, ki ni dobil gola, ni izgubil tekme, mi je stalno v mislih.
Kako se počutiš glede svojega napredka od začetka prejšnje sezone do danes? Kaj si postavil kot svoje cilje za prihodnost?
Če se osredotočim na igranje v obdobju po prihodu v člansko ekipo, sem prepričan, da je hitrost, moč, izkušenost, kar se ne da primerjati z mladinsko selekcijo, vplivala na moj razvoj. Letos je precej lažje, saj ni več toliko neznank in nenazadnje treme. Ponovno je potrebno poudariti kvaliteto celega moštva in znanje trenerja, kar mi je zelo pomagalo. Izkušnje, ki jih pridobivam v članski selekciji s pridom uporabljam v mladinski selekciji. Redni del v IHL prvenstvu smo zaključili na odličnem drugem mestu, v mladinski selekciji celo na prvem mestu, zato mi ni nerodno povedati, da so cilji v tej sezoni usmerjeni v najvišja mesta v ligi. Če se zazrem naprej, si želim igranja brez poškodb, v ekipi takih soigralcev, kot jih imam danes. S tem bodo prišli rezultati in užitki, takšni, kot so prisotni v tej sezoni.
Kako se počutiš v vlogi mladega igralca med člansko ekipo? Kakšne izzive in priložnosti vidiš v tem?
Tako lepo, kot sem bil sprejet skupaj z ostalimi mladimi igralci v člansko moštvo, si lahko vsak samo mlad igralec le želi. Gojim visoko spoštovanje do soigralcev, ki so bolj izkušeni in več let v tem moštvu. Skušam se čim več naučiti ter prenesti to v igro. In ravno to je največja priložnost, ko izkušenejši tako dobronamerno prenašajo znanje na nas mlajše. Stalno so prisotne vzpodbude in tolažba, ko ne gre.
Kako poteka tvoj trening in priprava na tekme? Kaj je ključno za dobro pripravljenost v hokeju?
Ekipa se pripravlja praktično na vsako tekmo. So specifike drugih moštev, ki jih je potrebno upoštevati. Na zadnjih treningih pred tekmami potekajo uigravanja ter postavitve ob izključenih igralcih. Tu imamo svoje vloge. Sam se skušam na dan tekme psihološko pripraviti. Poleg tega opravljam specifične vaje, vezane na mojo poškodbo, ki jo dokaj uspešno saniram. Ostalo, pred tekmami so običajne raztezne in druge vaje za ogrevanje.
Kako se soočaš s pritiskom tekmovanja in pričakovanji, ki jih imaš kot član Triglava?
To je tisto, čemur dajem veliko pozornosti. Pritiski se bodo ob končnici samo še stopnjevali. Zavedam se, da ne smem storiti neumnosti, ki bi škodovala ekipi. Tu mislim predvsem na nepotreben prekršek. Se pa zgodi marsikaj. In tu nastopi tisto, kar dela ekipo HK Triglav najboljšo. Skupaj iščemo rešitve, odgovore na situacije in se vzpodbujamo. En od preteklih trenerjev je stalno govori o fokusu. In sedaj šele popolnoma razumem, kako je to pomembno. Tako se razbremenim tudi jaz pritiskov. S fokusom na igro ob podpori in vzpodbudi soigralcev.
Kateri hokejski vzorniki te navdihujejo in kaj se po tvojem mnenju lahko naučiš od njih?
V svetovnem merilu je to Auston Matthews. Zame je kralj. Ampak vem, da bom največ znanja posrkal od mojih starejših soigralcev, zato bom, kot tiste od katerih se največ naučim, izpostavil njih. Namerno ne bom našteval imen, ker se prav od vseh učim, za kar sem jih zelo hvaležen.
Kako vpliva tvoje hokejsko udejstvovanje na tvoje vsakodnevno življenje in obveznosti?
Tempo v zadnjem obdobju je resnično hud. Igranje v članski in mladinski ekipi pomeni, da sem v ciklu praktično vsak dan v tednu. Zgodi se, da igramo tudi po 3 tekme na teden. Dolga potovanja in s tem povezana pozna vračanja so dejansko zelo naporna. Tako mi ob hokeju ostaja praktično samo še šola, za katero se moram zelo truditi. Podpora in razumevanje dekleta in domačih mi veliko pomeni. Skušam se jim oddolžiti kolikor se lahko.
Kaj bi sporočil mladim, ki si želijo slediti tvojim stopinjam in se ukvarjati s hokejem na višji ravni?
Še en rek me spremlja že vrsto let: »Hokej morš met rad!« Čisto preprosto. In če ga imaš rad, naj gre srce za njim. Ko greš na hokejsko pot, te spremlja trud, bolečina, žalost, utrujenost in sreča, veselje, užitki, ponos…! Pretehta zadnje napisano. To je moja pot, je lepa in jo priporočam vsakomur, ki ima hokej rad.